WTS Bermuda - za začetek 31. mesto
Po prvi tekmi v Egiptu je prišla novica, da bom lahko štartal WTS Bermude. Ker na svetovni rang lestvici še nisem dovolj visoko (trenutno 141.) je vsaka tekma za svetovno serijo pod vprašanjem, saj imajo prednost tisti, ki so uvrščeni višje. Na štartu pa je mesta le za 55 tekmovalcev. Zato je prišla tekma kot darilo, ki ga je seveda bilo potrebno izkoristiti, ne glede na oddaljenost in trenutno pripravljenost.
Na hitro smo malo prilagodili trening kolesa, zaradi specifičnosti proge na Bermudih, saj je bila kar zavita z 10-imi krogi. V vsakem pa klanec dolg 300 m s povprečnim naklonom 10%. Plavanje in tek smo pa obdržali po planu za ta del sezone. Zadnje treninge sem še opravil v Celju, kjer sva s Sandijem vozila intervale simulacijo klanca na Bermudih. S tem, da sva izvajala intervale na 50 m daljšem odseku z istim naklonom, saj je potrebno na vrhu klanca še vedno obrniti iste Watte preden dobiš želeno hitrost za nadaljevanje in se ti skupina ne pretrga.
Na Bermude sem odpotoval z Ogijem, pri katerem sem tudi bival. To mi je precej olajšalo celotno stvar. Tako finančno, kot organizacijsko. Družba (sploh dobra) pa vedno pride prav, saj se bolj sprostim in ne mislim na nepotrebne stvari. Ko sva prispela je bilo zelo slabo vreme in tudi napoved za dirko ni bila najboljša. A k sreči sva vse aktivacije opravila po željah, prav tako ogled proge in dirko sem pričakal v dobrem vzdušju.
Plavanje se je začelo katastrofalno, saj sem se predzadnji (za mano le še Stornes) odrinil s pontona in nagrada je bila popoln šprint prvih 50m, da sem ujel linijo z ostalimi tekmovalci. K sreči sem plaval brez pretepanja a me je vseskozi neslo v desno in se nisem vključil v sredo skupine. Na prvi boji nas je raztegnilo in razlike so se povečale. Sam sem bil v ozadju vodilne skupine skoraj 45-ih tekmovalcev. Ker so si boje sledile zelo hitro se ni dalo narediti premika naprej. V drugem krogu sem želel pospešiti a mi je ritem plavanja ubijala voda. Kratki valovi mi ne ležijo in sploh ne ujamem hitrosti. Na plavanju sploh nisem trpel ampak nekako ni šlo. Tako da sem pridobil v drugem krogu le nekaj mest.
To se je poznalo na menjavi, saj se je skupina pretrgala na tri dele. Sam se pristal v tretji s 43s zaostanka za vodilnim. K sreči so bili v skupini še White, Hollaus, Abuin in Haller s katerimi smo narekovali močan tempo in po 24km ujeli vodilno skupini. Sicer je šlo veliko moči a vseeno sem bil zadovoljen, da sem po takšnem zgrešenem plavanju uspel vsaj to in si dokazal, da sem na kolesu močan.
Tek se je začel temu primerno. Prva dva kroga (5km) sem po standardno slabi menjavi T2 bil na začelju skupine a sem potem le dobil svoje noge nazaj, ostali pa so začeli popuščati. Tako sem se iz 41. mesta do konca prebil do 31. kar je na koncu soliden rezultat in nenazadnje prva moška uvrstitev na dirki najvišjega ranga WTS v zgodovini.
Hvala vsem za podporo in lepe želje. Sedaj sledi trening doma, ki me predvsem pomirja.
Potem pa 15. maja odpotujem na svetovni pokal v Astano, kjer bom prav tako v standard distanci poizkusil iti v beg na kolesu in narediti odličen rezultat. To je prva dirka, ki že šteje za kvalifikacije za Tokio, zato ni več taktiziranja. Uvrstitve okoli 20 do 30. mesta ne prinašajo sigurnega nastopa, zato bo potrebno tvegati za kakšno uvrstitev v TOP 5 ali TOP 10, tudi na račun odstopa ali ponesrečene dirke.
